​​​Ko te usoda spotakne, naredi preval

​

29-letni Gregor Vajs skozi pogovor z nami razgrinja plasti svoje življenjske poti, polne izzivov, ki so ogrožali njegov obstoj, razvoj in možnost izobraževanja. Že od otroštva je bil soočen z neurejenimi družinskimi razmerami, saj je odraščal z materjo alkoholičarko, kar je močno zaznamovalo njegovo otroštvo. Zaradi pomanjkanja stabilnosti, osnovnih dobrin in starševske podpore, je bil primoran pri enajstih letih zapustiti dom in se preseliti v rejniško družino. Čeprav je v rejniški družini prvič začutil varnost, je vedel, da mora svojo prihodnost zgraditi sam. Zaradi finančnih stisk ni dokončal srednje šole, kar ga je prisililo, da je že zelo mlad začel delati. Pogosto je bil izkoriščan, ostajal je brez plačila za opravljeno delo, kar je še dodatno otežilo njegovo pot. Pomanjkanje podpore in izkušenj ga je pripeljalo na rob preživetja, a Gregor se ni predal. Njegova odločnost in želja po izboljšanju življenja sta ga pripeljali do programa PUM-O+, kjer je začel znova graditi svojo pot z učenjem in trdim delom – in bo kmalu tudi sam postal mentor v programu, ki je njemu samemu dal voljo za življenje.

​

​

»Izkušnje drugih mi dajejo moč, da vztrajam«

»Vem, da mi lahko kaj hitro spodleti. Prav kmalu lahko padem nazaj v stare, zelo slabe, navade in eden od načinov, kako se motiviram, je, da sem v okolju, kjer me spodbujajo. Zato sem se udeležil programa PUM, ker sta me navdihnila udeleženca Jan in Alen. Oba sta imela zelo resne težave, a sta skozi ves proces na PUM-u uspela spremeniti toliko stvari v svojih življenjih, da sta našla vsak svoj smisel. S svojim ravnanjem sta mi dokazala, da je vse mogoče, če le  zaupaš drugim,« se Gregor srčno izpove o svojih PUM-O izkušnjah.

​

»Še posebej bi rad izpostavil druge udeležence PUM-O programa. Vsak dan pripovedujejo težke zgodbe, ki jih sploh ne morem opisati. Pogumno delijo svoje doživljanje in izkušnje, v upanju, da bodo končno prejeli potrebno pomoč. Velikokrat se jim je zgodila krivica, drugi so spregledali njihovo stisko, ali pa preprosto niso imeli nikogar – a so še vedno tu in se borijo vsak na svoj način. Ne vem, kako naj opišem ... ampak ko vidim, da se drugi v podobni ali hujši situaciji od moje še niso predali, je neverjetno,« ponovno z optimizmom v glasu razlaga Gregor, ki k podobni odločitvi vabi mlade v zahtevnih situacijah.

​

​

»Težava ni le tvoja, je naša«

​

Gregor je s pomočjo mentorice načrtoval nadaljevanje izobraževanja, s ciljem dokončati srednjo šolo, opraviti maturo in se usposobiti za mentorja. To je tudi njegov trenutni cilj za prihodnost – biti odličen mentor mladim. »Mentorice so zame pravi navdih. Polona Lah in Lotka Uršnik sta neverjetni, nadstandard od nadstandarda. Neprestano delata izven delovnega časa, zato da bi ljudje imeli streho nad glavo, varno okolje. Svoj denar zalagata za hrano in oblačila, pa ne pričakujeta, da bi se jima kdo zahvalil. Vse naredita, samo da bi bili udeleženci v programu, pa tudi tisti zunaj, ki so v stiski, nahranjeni, na varnem, v toplem domu in v “družini”, ki jih ima rada,« z ljubeznijo v glasu Gregor pripoveduje o svojih dveh mentoricah, ki sta zanj vzornici in navdih.

​

»Vsakič znova vidim, ko jima zaupajo ljudje svoje stiske in naredita vse in še več za nekoga, ki ga poznata le nekaj mesecev. Velikokrat jima rečejo “mami”, ker jim ponudita dom in prostor, kjer težava ni samo tvoja, ampak je naša. Če kaj lahko rečem, je, da če bom jaz kdaj opravljal svoje delo vsaj pol tako dobro kot oni dve, bom odličen, ker sta ti dve mentorici fantastični in presegata vse norme. Navdihujeta mene in druge, da smo boljši do sebe in drugih,« navdušeno razlaga o svojih načrtih, kako bo po maturi, ki ga čaka v marcu, postal mentor mladim v podobnih situacijah, v katerih se je znašel pred več kot desetletjem tudi sam.

​

​

»Vsakemu lahko le svetujem: vztrajajte«

​

Gregorjevo delo presega običajne okvire prenosa znanja, saj z empatijo in osebnim pristopom motivira druge za razvoj njihovih potencialov. Mladim in odraslim je pokazal, da je mogoče premagati ovire in doseči pozitivne spremembe, čeprav je pot včasih težka. V programu PUM-O+ je prevzel neformalno mentorsko vlogo, kjer s svojim sočutjem in naravno avtoriteto poskrbi, da se vsi udeleženci počutili sprejete.

​

»Če hočem kaj vrniti skupnosti, ki mi je toliko pomagala, moram zaključiti šolanje, da bom postal tudi formalni mentor na PUM-O+. Nasvet, ki ga lahko dam vsem, je, vztrajajte. Včasih ne čutiš, da delaš nekaj dobrega zase, ker so koraki napredka tako majhni ... Potem pa mineta leto ali dve in naenkrat začneš ceniti življenje,« Gregor spregovori o svoji zavezi za prihodnost.

​

​

Pridržaj:

Članek je nastal v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU, ki ga vodi Andragoški center Slovenije ter sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).

​​​

Avtorica: mag. Natalie Cvikl Postružnik

Rubrika: Srž zame

Foto: osebni arhiv Gregorja Vajsa

Datum objave: 7. 2. 2025